KROŽEK RISANJA AVTOMOBILOV
(OŠ Mežica 1998-)

Leta 1998 sem na Osnovni šoli Mežica pričel izvajati krožek risanja avtomobilov. Krožek, ki vsako leto pritegne precejšnje število mladih risarjev ima namen vzpodbujati njihovo sposobnost opazovanja, natančnost, risarske sposobnosti in vsekakor - domišljijo. Sprva so na krožek pričeli hoditi otroci v četrtem razredu, kasneje pa se je starostni obseg razširil vse do drugega razreda devetletke.

Preko celega šolskega leta se na krožku oglasi tudi preko 40 učencev, a tistih, ki so stalni je okoli 15. Večina takšnih učencev krožka ne zapusti od dne, ko prvič poskusihjo, pa do takrat, ko se poslovijo od osnovne šole. Največje veselje izkazujejo že vsa leta učenci četrtih, petih in šestih razredov.

Glede na to, da krožek obiskujejo učenci od drugega do devetega razreda devetletke, je precej raznoliko tudi delo z njimi Z izjemo tistih najmlajših pa bolj ali manj vsi rišejo kar s svinčniki.

Kot osnova nam služijo različne press fotografije sodobnih avtomobilov.Na izbiro imamo kar okoli 80 fotografij, predvsem avtomobilov, ki se otrokom zdijo sanjski, privlačni, zanimivi in zaželjeni. Na podlagi teh se učimo risanja avtomobila s strani, razmerij koles, previsov, višine...

Tisti, ki se naučijo obvladovanja risanja s strani (to nam prikaže bistvo oblike), pa nadaljujejo z risanjem v perspektivi. Njim je dan na izbor nekoliko zahtevnejši spekter fotografij. Iz tega izhaja, da soi fotografije, ki jih razdelim med učence razvrščene po težavnosti risanja. zaradi tega, ker sploh tiste mlajše zelo privlačijo barve in jih te napram črno beli risbi zmedejo, v zadnjem času delamo predvsem s printi laserskega tiskalnika - torej črno-belimi. Precej pomembne te fotografije in njihovi sivi toni izpadejo pri nadaljnjem koraku učenja - senčenju.

S senčenjem poskiušamo kar najbolje predstaviti obline avtomobila (ali kakega drugega vozila) in sicer z ustreznim temnenjem tam, kjer padajo sence. Osnovna logika sence je dokaj preprosta in zato si bolj ali manj vsi učenci, neglede na to, kako dobro jim uspe narisati avtomobil želijo poskusiti senčiti.

Najvišjo fazo risanja pa predstavlja risanje po lastni zamisli. temu lahko potem rečemo oblikovanje, saj avtomobilu damo svojo obliko. Prej ali slej vsakega učenca zamika, da bi avtomobil narisal po svoje. A ker se pri tem nimajo več možnosti naslanjati na vidne poteze, ki jih imajo na fotografijah, večinoma skice po lastni zamisli izpadejo okornejše, projekcijsko manj pravilne in slabše zasenčena. Seveda je to za pričakovati, včasih jih takšen rezultat sprva nekoliko zavre. Tisti, ki pa se odločijo vztrajati, pa znajo do zadnjega razreda narisati praktično vsakršen avtomobil dovolj dobro, da je ideja razvidna.

Sprva je risanje sicer težavno. Nekateri prehitro pričakujejo preveč dobre rezultate, saj jih hočejo vsako leto primerjati z mojimi koledarji, ki visijo po učilnicah. A tako hitro pač ne gre. Z delom in ob ustreznem talentu se kasneje izlušči tudi nekaj pravih mojstrov, za katere upam, da bodo s svojim talentom nadaljevali tudi po odhodu iz naše šole.